Vljudno vabljeni na otvoritev razstave in druženje, v četrtek, 22. 05. 2025 ob 19.00 uri.     Z razstavo slikarskih del hrvaškega umetnika Stjepana Šandrka pod naslovom Druženje, se slovenski javnosti prvič predstavlja eden najprodornejših in najzanimivejših avtorjev sodobne hrvaške umetniške scene. Šandrk, ki se v svojem delu spretno giblje med klasičnim slikarskim izrazom in kritičnim razmislekom o sodobni družbi, na razstavi združuje dela svojih ciklov: Slike iz Metaversa, Selfie in Spektakel, obenem pa razkriva tudi izbrane akvarele in posebno izdajo dveh grafičnih listov.   V svojih delih Šandrk raziskuje vpliv digitalne tehnologije, virtualne resničnosti in umetne inteligence na dojemanje identitete, telesa in prostora. Slikarsko gradi svet, ki se izmika realnosti, a ga hkrati oblikujejo zelo konkretne družbene in tehnološke spremembe. Slike  razkrivajo plasti sodobne eksistence, ki se dogaja v prepletu fizičnega in digitalnega.   Njegov izraz je v določenih ciklih bolj neposreden in kritičen: obravnava svet umetnosti kot odrsko uprizoritev – razkošno, natančno koreografirano, a pogosto izpraznjeno. Slikar se  posveča vprašanju umetniške avtentike, ekonomije pozornosti ter vloge gledalca v sodobnem vizualnem okolju, kar prepleta tudi z motivi v katerih secira odnos med umetnostjo, institucijo in občinstvom.   Stjepan Šandrk z domiselno uporabo klasične slikarske tehnike, ostrim občutkom za aktualno tematiko ter konceptualno jasnostjo postavlja pomembna vprašanja o vlogi umetnosti v času, ko je podoba vse bolj razpršena, nadzorovana in konzumirana. Ta razstava ponuja priložnost za vpogled v delo umetnika, ki razume sodobni trenutek, a ga zna tudi kritično preoblikovati v sugestivno vizualno izkušnjo.   Stjepan Šandrk (r. 1973, Osijek) je vizualni umetnik, ki živi in deluje v Zagrebu. Diplomiral je na Akademiji likovnih umetnosti v Zagrebu, kjer je kasneje tudi magistriral iz slikarstva. Njegovo delo se uvršča med prepoznavno kn prodorno sodobno hrvaško umetnost, zaznamujejo pa ga izjemna slikarska virtuoznost, kritični uvid v sodobno družbo ter konceptualno premišljeni cikli, ki se gibljejo med realističnim slikarstvom, digitalno kulturo in družbeno analizo. Poleg slikarstva se ukvarja tudi z novimi mediji in umetniškimi raziskavami ter redno razstavlja na Hrvaškem in v tujini. Prejel je več nagrad, njegova dela pa se nahajajo v številnih zasebnih in javnih zbirkah.

Izjava umetnika - Spektakel in Slike iz Metaversa

Umetniški projekt z naslovom Slike iz Metaversa je serija figurativnih slik, ki se ukvarja s temami, kot so razširjena resničnost, družbena omrežja, umetna inteligenca, fenomen sebkov (»selfiejev«) in sorodne pojavnosti, pri čemer vzpostavlja dialog med analognim in digitalnim svetom. Projekt vključuje produkcijo in razstavljanje približno dvajsetih umetniških slik srednjega in večjega formata, ustvarjenih v tehniki olja na platnu. Dela opozarjajo na pomen zavedanja, kako so digitalni mediji postali neločljiv del našega vsakdana.

Vsaka slika predstavlja svojo lastno temo, skupaj pa sestavljajo razstavo, ki ponuja celovit vpogled v diskurz, ki ga projekt obravnava. Kot umetnik želim spodbuditi razmislek o tem, kako tehnologija vpliva na našo percepcijo resničnosti in na naše medsebojne odnose. Moj fotorealistični slikarski slog poudarja idejo razširjene resničnosti, v kateri se brišejo meje med digitalnim in analognim. Slike ne prikazujejo zgolj različnih vidikov digitalnega sveta, temveč tudi to, kako ti vidiki oblikujejo naš pogled na realnost.

Ta projekt je logično nadaljevanje mojega prejšnjega cikla Spektakel, v katerem sem obravnaval družbo spektakla in njene zapletene odnose s svetom umetnosti. Izhodišče tega raziskovanja je bila znamenita knjiga Guya Deborda Družba spektakla (1967), v kateri avtor opiše sodobno družbo kot prostor, kjer je življenje postalo akumulacija podob, vse, kar je bilo nekoč neposredno doživeto, pa se je odmaknilo v predstavo.

To predstavo sem zavestno umestil v meni bližnje okolje sveta umetnosti in kulturne industrije v najširšem smislu. Nastali so kompleksni prizori, v katerih so muzejski in galerijski prostori preplavljeni z nepričakovanimi obiskovalci, ki jih druži ena skupna značilnost – vizualizirajo načine, kako danes doživljamo kulturo. Pri tem sem zavestno pretiraval, predvsem s poudarjanjem fenomena selfiejev in z upodabljanjem umetniških artefaktov, ki jih obiskovalci dojemajo zgolj prek medijske podobe na zaslonu pametnega telefona.