Toplo vabljeni na odprtje likovne razstave, ob počastitvi Prešernovega dne, slovenskega kulturnega praznika
ZELO SLOVENSKA GRAFIKA / VERY SLOVENE PRINT Črtomir Frelih, grafike in slike
Neuradno odprtje razstave bo v soboto 07.02. ob 19.00 uri v Galeriji 14, Prešernova c. 14, na Bledu.
Galerija bo v soboto 07.02. za obiskovalce odprta cel dan (od 9.00 ure dalje). Vstop prost. Razstava bo na ogled do petka 20.02.2015.You are kindly invited the the opening of the art exhibition VERY SLOVENE PRINT by Črtomir Frelih (graphics and paintings) on Saturday, February 7th at 19.00hrs at Gallery 14, Bled, to honour the Slovenian Cultural Holiday, ''Prešeren Day''.
O RAZSTAVI
Razstava prevprašuje identiteto, ne zgolj narodno, kakor je sicer zgovorno povzeto v naslovu razstave ''Zelo slovenska grafika''. Prevprašuje, kot vse, sprva osebno identiteto in našo lastno refleksijo v kontekstu kreativnega prostora, umetnostne galerije ob dogodku kot je slovenski kulturni praznik. Prevprašuje stereotipe in naš odziv nanje, saj so le-ti resnični le toliko, kolikor jih sami prepoznavamo kot take. Vzbudi ''Zelo slovenska grafika'' pozitivno konotacijo v nas ali ne in zakaj? Naredimo v soboto, pred slovenskim kulturnim praznikom, gnečo v kulturnih hramih, tudi v Galeriji 14, namesto na parkiriščih utripajočih vele potrošnih identitet in se neobremenjeno povprašajmo skupaj, kje so naši odgovori in od kod naši pregovori?
Gostja na dogodku bo, mlada modna oblikovalka, Anita Pukšič (3ptice).
O DELIH
Črtomir Frelih se tokrat predstavlja s ciklom, ki ga je poimenoval Lisice. Lisico kot zvitorepko poznamo iz pravljic, bajk, legend in mitov. Večinoma jo v pravljicah prikazujejo kot pametno, pregnano živo bitje, ki pogosto izrablja nemočne, da s tem kompenzira svojo nizko rast. Po drugi strani velja za prekanjeno, sleparsko, zahrbtno in bahaško, tuji pa ji nista niti norost in modrost. V kmečkemu svetu velja za vsiljivko in kradljivko, medtem ko jo v Azijskem svetu zaradi njenega instinkta in modrosti cenijo. V antiki je veljala zaradi rdečega kožuha za demona ognja, v srednjem veku pa kot utelešenje hudiča. Keltska tradicija jo enači z bogom Hermesom kot spremljevalko duš. V bibličnem jeziku pa jo pogosto povezujejo z zlobo, zahrbtnostjo, brezmejnostjo in pohlepom. Torej si lahko izvor naslova razložimo na več načinov, čeprav vemo, da avtor pogosto vključuje aktualne teme v vsebinski koncept svojega dela, ki ga prikaže na socialno, kritično, humorno ironičen način. V kolažu je kot osnovo uporabil stirodur, ki ga poznamo kot izolacijsko sredstvo, na katero lepi lepenko, kot dopolnilo pa uporablja slikarske postopke kot so akrilne barve, akrilno emulzijo, gravuro, svinčnik, pastel in pesek. Prevladujejo zemeljski toni, rumena, sivinska lestvica, ter črna in bela barva. Njegova dela so prikazana na abstrahiran poenostavljen način. Kompozicijo gradi s pomočjo barvnih površin, v katerih poudari horizontalo ali vertikalo, na kateri upodablja lisice, znake, ter komentarje, ki jih napiše s svinčnikom. Do izraza pa zaradi samega materiala prihaja tudi tekstura. Simbolni pomen in spremni komentar nas navdihneta, da začnemo iskati resnico, ki se skriva za lisico.
Melita Ažman univ.dipl.um.zg.
